Astronom

- Publicité -

Karvesh Gopaul

Kavinien Karupudayyan   

Lalinn finn kares limaziner artis bien avan ki imin poz so lipie premie fwa lor sa gro boul blan-la enn 21 ziliet 1969. Plizier siek avan sa dat istorik-la, artis finn les zot imaziner anvole pou dekrir Lalinn dan tou so limansite, zwe avek kouler pou esey admir li pli pre, sant so grander ek so bote. Nou pans a Pythagoras, Philolaus, Plutarch, Galileo Galilei, Leonardo Da Vinci, Jules Verne ek enn kantite lezot ki finn gard sa rev pou enn zour imin mars lor lalinn-la alime. Ek ki finn sirtou ena kouraz pou reve ek les zot limaziner bat so prop lezel. “Siantis sertennman ena enn rol inportan dan sa gran lamer dekouvert-la. Zot transform pa kone an kone, lapes konesans kouma peser. Me se artis ki amenn ou dan sa gran lamer ki ronfle-la an premie,” pou repran enn parol Rebecca Solnit. Dan sa gran mouvans artis-la, ekrivin ousi ena so kontribision. Nou pans a Rabindranath Tagore (1861-1941) ki finn ekrir enn rekey lirik intitile The Crescent Moon (Get Forum – Le Mauricien 9 me 2019 pou tradiksion nou tinn fer so poem Authorship an Kreol Morisien). Anfet laplipar poem dan sa rekey-la pe koz relasion ant enn Mama ek so zanfan ek ki manier li devlope ek letan ki pase inpe kouma lalinn depi li pran nesans ziska li vinn plindlinn. Lalinn pou touletan ek ankor kontinie fer zanfan later reve. Ek kouma kikenn finn dir dan 100 banane ou 200 banane enn evennman ki dimounn pou koze se sa dat istorik 21 ziliet 1969 ki ti anfet aboutisman rev tou sa artis-la. Nou propoz zot aster-la pou lir nou tradiksion The Astronomer:

Mo finn zis dir, »Aswar kan plindlinn anmele dan brans pie Kadam, eski kikenn pa ti kapav may li? »

Me dādā kas enn riye e ti dir, « Baba, to mem zanfan pli bet ki mo finn kone. Lalinn sitan lwin ar nou, kouma eski kikenn kapav may li? »

Mo ti dir, « Dādā, ala ou kouyon-la! Kan mama get atraver lafnet ek fer nou enn sourir kan nou pe zwe, eski ou ti pou dir ki li lwin ar nou? »

Mem sa dādā ti dir, « To enn zanfan san lespri. Me, Baba kotsa to pou kapav gagn enn file ase gran pou may lalinn? »

Mo ti dir, »Me sirman ou kapav trap li avek ou lame. »

Me dādā kas enn riye e ti dir, « To mem zanfan pli bet ki mo finn kone. Si li ti vinn pli pre, to ti pou trouv lalinn so limansite. »
Mo ti dir, « Dādā, ki kalite betiz montre dan ou lekol! Kan mama bes so vizaz pou anbras nou, eski so figir paret enorm? »
Me mem sa dādā dir ankor enn fwa,

« To vremem bet ».

Referans : Long before Armstrong and Aldrin, artists were stoking dreams of space travel, Anne Collins Goodyear (The Conversation, 12th July 2019)

- Publicité -
EN CONTINU

l'édition du jour