Drwa losean

DAVID SAUVAGE

- Publicité -

An tan ki enn lepep de losean indien, nou ena lasans, me osi laresponsabilite azir o meyer de nou mem pou protez lavi losean, ek interazir dan enn manier responsab ar li. Nou ena devwar pou deside, an tan ki enn lepep souvrin, dan ki fason linteraksion avek nou losean bizin fer.

Se pa pavion bato-la ki konte, sipa espagnol, franse, taywann ouswa zapone. Sa ki konte, se ki karnaz zot pe fer dan losean, se linpak lor bann artizan peser dan Moris, se linpak lor biodiversite marin, se fason ki tret bann travayer dan sekter lapes ki konte.

Lakriz ekolozik dan lakel nou ete, li pa’nn arive par azar, li ena enn rasinn. So rasinn se sa sistem prodiktivis, kot enn ti pogne dimounn servi pouvwar zis pou zot lintere, ek permet profi lor explwatasion dimounn ek piyaz lanatir.

Problem la, li politik, kan moris pa kapav inpoz diminision DCP an fas lobi espagnol ; li politik, kan zapone pe lobi pou permet lapes labalenn, ek fer li swa dizan pou resers siantifik ; li politik, kan leta Moris pa met an plas kontrol ki neseser pou evit transbordman, ouswa anpes atrosite ‘by-catch’ ; li politik kan gouvernman Moris pe vann milie lisans a bato etranze pou zot lapes dan delo pre ar nou resif. Okenn sa bann politik-la dan lintere lepep losean indien ek lekosistem marin.

Li fasil pou fer kas lor explwatasion dimounn ek piyaz lanatir, me nou, nou krwar dan enn limanite ki bizin al pli lwin ki sa. Devlopman enn sosiete, li fer kan tou dimounn viv bien, ek kan lanatir respekte, li fer kan trezor vivan nou losean, enn nou bann Commons, li perdire pou bann zenerasion ki pe vini.

Rezman nou konsians kolektif lor lanze ekolozik ek sosial inn kristalize, ek sanzman pe vini, avek an proze sosiete ki pou inskrir drwa lanatir dan konstitision

- Publicité -
EN CONTINU

l'édition du jour