PIRAT SOMALI: Verminn / Viktim

8 Zin 2012, Premie Minis Angle, David Cameron, ti anons ki  Rwayom Ini finn sign enn lakor avek Leta Morisien pou pourswiv bann pirat Somalien ki finn arete par British Navy dan Losean Indien. Dapre Konvansion Nasion Zini lor Lalwa Maritim, piratri li defini ‘kouma tou bann aksion kot ena violans, detansion ou bann vol ki fer andeor bann dilo teritoryal pou lintere personel par enn lekipaz ou pasaze depi enn bato prive ou enn avion kont enn lot bato, bann dimoun ou pasaze enn bato.’
Somali
Kan nou get map lemond, nou trouve ki Somali li ena enn parti so lakot tom dan Losean Indien ek enn lot kote dan Golf Aden. Li ena enn lakot ki fer apepre 3333 Km. Parmi bann pei ki lor so frontyer ena Kenya, Letiopi ek Djibouti. Sak lane, ena apepre 25,000 bato ki travers  dan Golf Aden. Somali ena enn popilasion 15-18 milyon abitan. Me enn parti so popilasion viv dan Kenya, Letiopi ek Djibouti. Piratri lor lakot est Lafrik depi ki gouvernman Somali finn tonbe an 1991 ape ena bann konsekans bien bien grav pou komers maritim internasional, sekirite ek transpor bann ed imaniter. Dan Somali limem,  ena mem 2.4 milion dimoun ki depann lor led alimanter depi World Food Programme (WFP).  Piratri finn osi provok enn ogmantasion bann lasirans maritim lor enn de bann larout ki  pli long ek frekante dan lemond. Li pe fors osi bann bato pran plito larout Cap Bonn Lesperans, me sa li osi reprezant enn gran risk pou komers ek distribision bann prodwi kouma petrol dan lemond. Nou kapav konpran ki fer Moris bizin partisip dan sa koperasion internasional pou konbat piratri. Me li bon ki nou ki dan Moris nou konpran ki finn amenn sa sitiasion la, ki manier bann pei pe zer problem la ek ki bann exper pe dir.
Responsabilite Bann Pei Ris
Parmi bann fakter ki finn amenn proliferasion piratri finn ena fayit Leta Somali, explwatasion dilo teritoryal Somali par bann pwisans etranzer ek povrete popilasion Somali. Avan ki rezim Siad Barre tonbe an 1991, Somali ti gagn bann led avek bann pei kouma Denmark, Langleter, Irak, Zapon, LaSwed, ex-USSR ek Lalmagn de Lwes pou devlop so lindistri lapes. Sa bann pei la ti ena bann lintere direk dan lindistri pwason. Me ti ena an zeneral bien tigin konsomasion pwason dan Somali limem, donk sa ti permet ankor enn kantite exportasion pwason dan lezot pei. Ekroulman Leta Somali finn kree bann instabilite ek problem sekirite ki finn afekte bann diferan prodiskion ek  bien sir parmi finn ena lindistri pwason. Se koumsa ki bann etranze finn koumans lapes bann pwason dan lagon Somali. Dayer li enn de bann rezion kot ena enn gran konsantrasion pwason ton. Dapre bann sif, lapes ilegal bann konpani Eropeen ek Asiatik tourn otour $300 -$400 milion sak lane. Anmemtan kan finn nepli ena gouvernman dan Somali , lagon Somali finn res san serveyans. Lamer Somali ti transforme an depotwar pou bann dese toxik indistriel. Dapre Nasion Zini an 2005, tsunami ti sarye boukou bann dese bann prodwi danzere lor lakot Somali. Sa ti provok bann problem infeksion respiratwar, emorazi abdominal, problem lapo ek mem mortalite parmi bann zabitan ki res lor bor lakot Somali. Parmi bann gran firm ki ti trouv koupab par lakour internasional ti ena enn firm Italien ( Progresso) ek enn firm Swiss (Achair Partners).
Kriminel ou Ero
Bann Somalien ki ti travay kouma peser finn reazir ek finn rod protez zot lagon. Koumsamem ki bann atak kont bann bato etranze finn koumanse. Sitiasion finn osi anpire kan finn ena lasesres dan rezion Korn Lafrik ki finn amenn lafaminn ek problem manze. Bann zen Somalien koumans realize ki li vinn enn larzan fasil ek li mwen danzere pou atak bann gro bato komers ki pa arme.  Sa finn permet zot nouri zot fami ek osi amelior zot kondision lavi. Me, zordi atak bann bato inn vinn enn aktivite kriminel kot bann zom arme kaptir bann dimoun ek ekziz bann ranson. Zot mem bien ekipe kot zot servi sistem GPS ( Global Positioning System) ek telefonn satelit. Zot aktivite finn al andeor lepor Mogadishu ek finn al dan bann rezion ki pran depi Golf Aden desann ziska Zonn Zekonomik Exklizif (ZEE) Sesel. Alor ki zot reprezant enn danze pou bann pei etranze,  bann pirat Somalien inn vinn popiler parmi zot prop pep. Bann Somalien konsider ki bann ranson reprezant enn form tax lezitim ki bizin met lor bann bato ki pass dan lamer Somali. Se koumsa ki bann pirat gagn proteksion zot prop pep. Li pa etonan lerla ki pou bann Somalien bann pirat na pa bann kriminel me bann veritab ero ek patriot. Alor, li vinn lerla difisil pou kominote internasional devlop bann aksion kot sa bann pirat la. Finn ena enn persepsion ki bann pirat vinn depi bann group extremis islamis, me sa li pa vre parski bann Somalien zot pli divize par bann konfli klan ki ini par relizion.
Solision internasional ek lokal
Boukou obzervater panse ki solision militer ou mem bann lakor kouma Langleter finn signe ar Moris zot  inportan me zot pou amenn enn solision zis dan enn kourt letan. Zot fer remarke ki si bizin ena enn solision internasional, bizin osi enn solision lokal pou  Somali ek dan Somali avek koudme  kominote internasional. Somali li enn de bann pei pli pov ek instab lor later. Zot dir ki pou bizin enn zefor o nivo internasional pou instal enn Leta Somalien ki stab ek ki fonsione. Otan kas ki pe mete pou konbat piratri ek protez bann intere finansie otan kas bizin mete osi dan bann proze  ki pou sanz lavi bann abitan Somali.Finalman bizin debous lor bann tip koperasion internasional dan konba kot piratri ki pou atak bann problem dan zot rasinn.

- Publicité -
EN CONTINU

l'édition du jour

- Publicité -