Kifer li inportan ansegn liv par ekrivin morisien dan lekol

UMAR TIMOL
(transkripsion – Brigitte Masson)

- Publicité -

Nou koumans par enn konsta ki sokan. Li posib pou enn etidian morisien fer tou so skolarite pre-primer ziska HSC san ki li lir enn sel liv par enn ekrivin morisien. Mo pa kone si ena enn sitiasion ki parey dan enn lot pei dan lemond. Bann etidian ki fer literatir fransez dan form 5 e HSC kapav, depandan ki liv ena o program, lir enn ou de liv par ekrivin morisien. Me li pa obligatwar. Li depann lor swa profeser.

Mo panse inn ler pou sanz sa sitiasion-la. Nou get kifer bizin ansegn nou bann ekrivin dan nou bann lekol.

1) Nou bizin valoriz bann ekrivin morisien. Lekritir, dan kontex morisien, li enn vre « parkour du konbatan ». Pena striktir, pena soutien, pena mezon dedision e sirtou pena lektora. Laplipar ekrivin pa gagn okenn reminerasion pou so travay kan li pa pe bizin tir dan so pos pou pibliy enn liv. Souvan mem lekrivin konsidere kouma enn bater lamok pou pa dir enn gignol. Malgre tousala nou pe prodir enn literatir de gran kalite, dan plizier lang. Serten ekrivin kouma Natacha Appanah ou Ananda Devi pe fer enn briyan parkour onivo internasional. Donk ena enn materiel de gran kalite ki a ladispozision de nou bann etidian. Kan nou pe ansegn sa bann ekrivin-la o-program, nou met an-valer e an-limier travay ki zot pe fer. Li pe fer de sak ti Morisien enn potansiel lekter e aster de liv par enn ekrivin morisien.

2) Li inportan ki nou ena enn louvertir ver lemond e sa li fer boukou par liv. Nou bizin lir bann gran ekrivin etranze kouma Camus, Tagore, Shakespeare, Mahfouz e tan lezot.
Literatir enn gran laport lor limaziner enn oter e enn pei. Li enn vwayaz preske gratwi ki amenn nou dan lintimite, si nou kapav dir, de enn pep e enn listwar. Savedir ki atraver liv bann ekrivin morisien, nou pe gagn lokazion dekouver enn regar inik lor nou prop realite, enn regar ki pa exotik, ki pa sort depi deor, enn regar ki vinn depi linteryer. Kan nou pe lir par exanp, roman gran romansie Amal Sewtohul (*), se pa zis enn zistwar ki nou pe lir, se enn linterpretasion nou listwar, se enn regar orizinal, komik e trazik, pwisan, lor nou pei. Enn prosesis dekolonizasion nou lespri, pwiske nou bann insiler nou regar tourn inevitableman ver letranze e pena nanye de mal ladan me nou bizin kapav interpret noumem atraver prism nou prop regar, setadir atraver regar nou bann ekrivin.

3) Nou dan enn lemond zordi ki karakterize par enn monte de tout sort fanatism. Nou kapav dir ki ziska ler Moris nou finn relativman alabri de tou sa bann problem-la. Me pena okenn garanti ki sa pou dire. Donk li inportan ki kiltiv respe pou lezot e respe pou la diferans. E ki meyer fason pou fer sa sinon par literatir. Kan ou pe lir tou sa bann gran ekrivin-la ou pe rant dan so limaziner, ki kapav bien elwagne de ou prop lexperians, e sa ouver ou leker a enn lot realite. Mo panse ki literatir li enn espas imin, sak ekrivin, li kler, li ankre dan enn idantite, enn apartenans me anmemtan so kreasion depas tou sa bann limit pou ategn liniversel. Kan nou pe ouver sa lafnet pou enn zenn ou pe ouver so lespri a limanite enn lot dimounn, enn Morisien kouma limem. E rapel de limanite de lot se pli gran baryer kont lintolerans e violans.

4) Li tou sinpleman enn extra plezir lir nou bann ekrivin. Mo donn ou de-trwa lexanp, parmi santenn. Ou anvi plonz ou dan enn liv ki explor la kondision femininn dan enn ekritir ansorselan e mazik, lir Pagli par Ananda Devi. Ou anvi gout a enn poezi manifik ki reflete kouler e saver nou pei, lir Edouard Maunick. Ou anvi konn listwar limigrasion indien nou pei, lir enn gran e extraordiner roman, Lal Pasina, par Abhimanyu Unnuth. Ou anvi riye, fer tigidi-tigidi ar ou lam, ou anvi evey ou lintelizans, lir bann aforism Malcolm de Chazal. Kifer nou pe anpes nou bann zenn dekouver tou sa bote e lazwa ki ena dan nou literatir ?

5) Mo’nn donn kat bref rezon ki fer nou bizin ansegn liv par ekrivin morisien dan lekol. Me ena ankor plis rezon ki sa. Mo trouv mem etonan ki zordi an 2019, alors ki Moris indepandan depi lontan, nou ankor pe bizin debat lor enn tel topik. Finalman, ena enn zafer ki mo realize, fode pa nou per nou bann ekrivin. Li vre ki nou viv dan enn pei kot nou fer de la servilite opouvwar enn ar grandioz e ki nou bann ekrivin, pou lamazorite, na pa koumsa parski zot souvan revolte e sibversif. Zot o fon linkonsian e lavenir enn pei. Gran poet Shelley ti ekrir de bann poet me li vre osi pou tou ekrivin ki zot bann “unacknowledged legislators of the world”. Inn ler pou donn zot e a tou bann artis plas ki zot merite.

(*) Romans Amal Sewtohul : Histoire d’Ashok et autres personnages de moindre importance (Ed. Gallimard) ; Made in Mauritius (Ed. Gallimard)

- Publicité -
EN CONTINU

l'édition du jour