ANOU KOZ PAROL – 119 Me 75-Me 2011-Me 2021 Trwa dat istorik dan nou sistem ledikasion konsernan lang kreol

Prof. ARNAUD CARPOORAN, OSK,
Dwayin Fakilte Sians Sosial ek Humanities, UoM
Prezidan, Creole Speaking Union

Zedi 13 Me 2021, tou bann Morisien ki santi zot konserne dan enn fason ou enn lot ek konba an faver rekonesans lang kreol dan sosiete Moris ek so inklizion dan ledikasion, finn aprann avek satisfaksion ek gran plezir, ki gouvernman Moris finn aprouv prinsip introdir Kreol Morisien (KM apartir la) kouma enn matier opsionel dan Grad 10 (ansiennman Form IV) apartir lemwa prosin (Zien 2021). Enn desizion ki boukou dimounn ti pe espere, san tro krwar ki li ti pou aplikab osi vit.

- Publicité -

Si sa desizion-la ena, lor plizier plan, enn porte istorik indeniab an limem, li vinn ousi kwinsid avek 10em laniverser lansman ‘Rapor Lortograf Kreol Morisien’. Se sa rapor-la ki finn rann posib introdiskion formel KM kouman enn matier opsionel dan bann lekol primer Repiblik Moris an Zanvie 2012.

Li fer ousi eko, lor sertin laspe, avek enn lot evennman mazer ki finn mark nou sistem ledikasion, e ki finn gagn 46 an lasemenn dernier. Nou pe fer referans isi ek revolision etidian ki ti ena lie le 20 Me 1975, enn evennman ki finn mark plizier zenerasion depi, e kot pou premie fwa, enn mouvman etidian finn vinn soulev deba lor plas lang Kreol dan sistem ledikasion Moris.

Nou pe propoz pou revinn dan edision Anou Koz Parol zordi, lor lien ki ena ant sa trwa evennman istorik la, ki vinn konfirme ki lemwa Me, li desideman enn mwa sinbolik ek spesial pou ledikasion dan nou pei, kouma Me 68 finn ete pou Lafrans ek sertin lezot pei Lerop.    

Me 75: Kan bann etidian donn lavwa

Pou bann zenn zenerasion ki kapav pa kone, li bon rapel ki 46 an desela, le 20 Me 1975 exakteman, plizier milie kolezien ek etidian ti desann lor lari ek ti fer enn lamars pasifik depi Rose-Hill ziska Port-Louis, avek enn eskal forse lor pon Grande Rivière Nord-Ouest, kot lapolis ti akeyir zot akout matrak ek gaz lakrimozenn. Li bon rapel ousi ki parmi bann manifestan, ti ena bann zelev osi bien depi kolez ‘gouvernman’ kouma JKC, QEC, RCC ek RCPL, ki depi kolez prive kouma New Eton, Eden, Patten, Bhujoharry, London, etc., me ousi bann etidian Liniversite Moris.

Rezon zot manifestasion? Zot ti anvi enn sistem ledikasion pli zis, pli demokratik ek pli ekitab. Zot ti pe ousi reklam enn konteni edikatif ki mwin marke par lespri kolonial, e ki reflet davantaz realite morisien ek aspirasion bann zenn zenerasion morisien, pou viv dan enn sosiete pli egaliter kot linite prime lor divizion (bizin rapel isi ki ledikasion segonder ti peyan sa lepok-la, apart pou bann detrwa kolez ‘gouvernman’ ki ti existe). Se dan sa foule-la, ki sertin group manifestan ti evok ousi nesesite kree enn lespas pou lang Kreol, lang maternel bann Morisien ek lang inplikasion so popilasion, dan bann program skoler.

Boukou obzervater panse ki Me 75 res enn tournan mazer dan listwar nou sistem edikatif, e ki par exanp, desizion politik ki finn pran an 1976 pou rann ledikasion gratis, li konkretizasion enn parmi plizier doleans ki bann manifestan ti evoke. Ziska prezan, boukou panse ki sa desizion-la res enn parmi bann mezir pli progresis ki finn ena dan ledikasion ziska ler (1).

Mo ti repran dayer sa formil ‘Akt-de-Nesans’ la dan premie nimero ‘Anou Koz Parol’ ki ti paret dan edision Le Mauricien le 10 Zien 2011 (dan ribrik Forum Kreol, p. 15) pou bien mark sa letap istorik la. »

Si ledikasion gratis reprezant ziska ler, enn bann pli gran aki Me 75, ki finn trouv dayer so realizasion ase vit, konsernan lang kreol limem, bizin dir ki bann zafer finn pran inpe plis letan pou koumans vremem pran enn form ofisiel, e lor sa pwin-la, Me 2011 reprezant enn tournan mazer.

Me 2011: Lang Kreol gagn so Akt-de-Nesans

Le 25 Me 2011, kan Minis Ledikasion sa lepok-la (2), ti vinn dan Oditoryom Octave Wiehe, UoM, pou lans ‘Rapor Lortograf Kreol Morisien’ (LKM), plizier dimounn prezan sa zour-la ti konsian ki nou ti pe viv enn moman istorik intans dan Ledikasion nou pei. Leta Morisien ti finn aksepte pou donn anfin enn rekonesans ofisiel lang Kreol, prinsipal lang oral so pei depi plizier siek. Sa rekonesans-la ti vinn ouver sime pou ki sa lang oral la resi fransi enn letap inportan dan so devlopman ek fer so lantre ofisiel dan liniver lekritir.

Mo ti permet mwa sa zour-la, antan ki prinsipal signater sa rapor-la, dir ki nou lang Kreol finn gagn anfin so Akt-de-Nesans. So bann paran ti finn anfin aksepte pou rekonet li ek pou deklar li ofisielman, apre ki li ti finn viv dan enn form klandestinite institisionel pandan plizier siek. Mo ti repran dayer sa formil ‘Akt-de-Nesans’ la dan premie nimero ‘Anou Koz Parol’ ki ti paret dan edision Le Mauricien le 10 Zien 2011 (dan ribrik Forum Kreol, p. 15) pou bien mark sa letap istorik la.

Li vre ki depi 2004, Grafi-Larmoni ti finn deza donn direksion ki bizin ale, gras-a komite ki ti reini otour Vinesh Hookoomsing, alaswit reket minis Ledikasion sa lepok-la (3), e sa grafi-la finn donn nesans plizier inisiativ. Parmi, ti ena proze ‘Diksioner Morisien’ ek koumansman sertin kour an Kreol dan Liniversite Moris, ek Prevok-BEK dan ledikasion katolik.

Me li ousi vre ki enn grafi res enn grafi, setadir enn fason ekrir enn lang san ki ena forseman enn rekonesans ofisiel explisit, e se pou sa rezon-la ki plizier grafi kapav ko-abite anmemtan pou enn lang, san ki okenn ladan fer otorite.

Par kont, enn lortograf li existe tousel, parski li emann depi enn lotorite (Leta Morisien, dan nou kontext, apre soumision Rapor Lortograf par Akademi Kreol Morisien an Avril 2011). Se pou sa rezon-la ki li vinn limem enn otorite konsernan fason ekrir enn lang.

Donk pou KM, le 25 Me 2011 mark dat kot so rekonesans ofisiel finn rann piblik, ek finn permet boukou zafer devlope apartir la.

Azordi ki nou pe selebre so 10em laniverser, pa ti pou ena enn meyer mwayin fer li, ki mark li par enn lot evennman ki ena enn porte egalman istorik. Nou pe fer mansion isi desizion ki gouvernman fek pran inn gagn de semenn pou introdir formelman KM antan ki enn matier dan Grad 10 pou lane akademik 2021-2022.

Le Mauricien Me 75

Me 2021: Kreol Morisien dan Upper Secondary

Kestion lor introdiksion KM dan lexame SC ek HSC finn koumans souleve lor laplas piblik an 2018 kan KM ti fer so lantre pou premie fwa dan bann kolez (get par ex. Le Mauricien, 24 Oktob 18, www.lemauricien.com/actualites/kreol-morisien-discussions-engagees-avec-cambridge). Depi, li pa finn aret poze. Me se ver lafin 2020 (notaman le 5 Desam 2020 dan kad Festival Langaz ek Kiltir Kreol Morisien 2020) ek koumansman lane 2021, dan kad Zourne Internasional Lang Maternel (Le Mauricien, 17 Fevriye 2021, p.14), ki li finn pran enn dimansion inpe pli gran-piblik. Ziska atir latansion diferan stakeholder, ki li lor plan akademik, intelektiel, politik ek mem sosiete sivil (parmi lekel bizin sit, par exanp, ‘Affirmative Action’) ki finn vinn exprim sakenn so doleans ou so pozision, dan so fason.

Rezilta final: gouvernman, atraver enn komite inter-ministeryel prezide par Premie Minis – 4 – (seki donn evennman-la enn dimansion nasional ek par extansion, ankor plis istorik), finn rann piblik desizion ki KM pou fransi letap Upper Secondary apartir mwa Zien 2021, ek pou figir lor lalis bann size an 2023 dan kad lexame SC, ek evantielman, bien sir, par laswit, dan lexame HSC. Enn desizion istorik ki finn salie par tou dimounn ki direkteman ou indirekteman konserne par kestion-la, e ki vinn konplet sa gran lavantir ki finn koumanse an Zanvie 2012 kan KM ti fer so lantre dan bann lekol primer.

Me gouvernman finn azout ousi enn ti eleman ki finn soulev bann interogasion, konsernan idantite bann organism ki pou pran ansarz sa gro santie-la. MIE pou inplike dan preparasion curriculum ek syllabus; UoM an kolaborasion avek MES, pou ranplas Cambridge dan preparasion lexame pou sa size-la, an-rezon sertin pwin ki Cambridge finn avanse konsernan bann kriter ki li adopte kan li aksepte inklir enn nouvo matier lor s

 

o lalis size examinab dan SC.

Sakenn finn interpret sa desizion-la dan so manier, me nou dan UoM ek dan Creole Speaking Union, nou finn konsider sa sitiasion-la kouma enn ‘blessing in disguise, enn oportinite istorik ki vinn rezwenn bann kri ki ti deza koumans souleve an Me 75, e ki remet lor tapi deba lor dekolonizasion parsiel nou sistem lexame lor sa nivo-la. Mo azoute ki mo finn trouv sa partikilierman ek sinbolikman interesan ki sa kestion-la finn souleve zisteman kan pe koz prinsipal lang maternel nou popilasion ek lang nasional de facto nou pei, ki enn Leta souvrin.

1) Jocelyn Chan Low, “Pour rappel, il y a 18 ans : la manif des étudiants”, Le Militant Magazine, 20 Me 1993; Rajiv Servansing, Mauritius Times, Me 2015; Betchoo Nirmal Kumar, “The May 1975 Student Strike in Mauritius and its Aftermath: A reflection on decolonisation of education,” International Journal of Modern Research In Engineering And Management; Alain Ah Vee, “Muvman etidyan Me 1975–Temwanyaz enn etidyan kolez New Eton, Rozil”, Me 23 Me 2020, in https://www.lalitmauritius.org; https://histoiresmauriciennes.com/mai-75-la-revolte-des-collegiens-mauriciens/

2) Dr Vasant Bunwaree, notaman.

3) Steven Obeegadoo, zordi Premie Minis Adzwin.

4) Pravind Jugnauth.

- Publicité -
EN CONTINU

l'édition du jour