Anou koz parol-17

Enn omaz spesial Nelson Mandela dan kad 108em laniverser so nesans ek Zourne Internasional Nelson Mandela

- Publicité -
Arnaud Carpooran



An Novam 2009, Nasion-Zini ti dekret le 18 Zilie kouma Zourne Internasional Nelson Mandela, dat laniverser so nesans. Dan lepase, Anou Koz Parol finn deza gagn lokazion rann omaz sa zean ki Lafrik finn prodir dan de so bann etidian presedan : edision 81 ek edision 100, toule-de, an 2013, lane so lamor. Dan nou edision zordi, nou finn swete repran detrwa kiksoz ki nou finn deza mansione dan sa de edision-la, ek remet zot an perspektiv zordi pou permet bann zenn zenerasion inspir zot par lavi sa Afrikin ki finn eleve zordi lor ran patrimwann limanite. Nou pou ousi reprodir isi text Amandla (ki vedir « lafors » ouswa « pouvwar »), ki Bam Cuttayen ti prodir an 1986 lor so album « Zenfan later ». Text-la ti enn omaz pou Nelson Mandela, enn lepok-la kot li ti ankor anprizone. 

1918 : Nesans Rolihlahla ki literalman vedir « fouter-dezord »

- Publicité -

Nelson Rolihlahla Mandela, alias « Madiba », finn ne le 18 Zilie 1918 dan Mvezo, enn vilaz dan Sid-Afrik. Li interesan kone ki dan langaz Xhosa, Rolihlahla, so vre prenom, vedir « fouter-dezord ».  Dapre bann linformasion istorik ki disponib, Nelson Mandela sorti depi enn fami rwayal. So papa, Gadla Henry Mphakanyiswa, ti sef vilaz Mvezo. Me lakoz bann diverzans ki ti ena ant li ek bann lotorite kolonial, li ti perdi so tit ek li finn bizin exile ek al Qunu, enn lot vilaz sid-afrikin. [..]  

- Advertisement -

1925: Koumansman so skolarite, kot li gagn so prenom angle “Nelson”

Se an 1925, laz 7 an, ki Mandela koumans so skolarite, e se dan lekol ki li ti frekante sa moman-la ki li ti gagn so prenom Nelson. Sa lepok-la, li ti enn pratik dan Sid-Afrik ki bann profeser lekol donn enn prenom angle zot bann zelev enn fwa zot rant lekol. 

1944: Koumansman so konba kont aparteid 

An 1944, Nelson Mandela fer so lantre dan ANC (African National Congress) ki ti pe amenn enn lalit kont dominasion politik minorite « blan » ek segregasion rasial ki ti pe pratike dan Sid-Afrik. Antan ki avoka, li ti koumans pran par dan bann konba kont bann lalwa rasis ki gouvernman sa lepok-la ti pe pase. Apre viktwar Parti Nasional (kot ti ena zis bann Afrikaner, setadir bann « Blan ») dan eleksion zeneral 1948, enn nouvo politik segregasion rasial, pli sever ki seki ti ena avan, ti koumans pran plas. Dimounn pou apel sa nouvo sistem-la: « aparteid ». 

1960:  Masak dan Sharpeville

Dan siyaz bann lalwa represion ki ti fer parti politik aparteid, gouvernman sid-afrikin ti rann ANC ilegal an1960. Sa lane-la ti ousi marke par masak Sharpeville, kot 69 dimounn (parmi lekel ti ena 8 fam ek 10 zanfan) finn mor kout bal dan ledo, kan lapolis ti tir lor enn lafoul 5, 000 manifestan anti-aparteid. Apartir sa bann evennman-la, lalit pasifik ki Mandela ti pe amene kont aparteid, pou transforme; li pou fond Umkhonto we Sizwe, brans militer ANC an 1961. Sa brans-la pou amenn bann kanpagn sabotaz kont bann instalasion piblik ek militer sid-afrikin. 

1963: So arestasion ek koumansman so lanprizonnman
ki pou dir 27 an

An 1963, Mandela arete par lapolis Sid-Afrik ek li pou kondane pou al fer travo-forse dan prizon. Se apartir sa moman-la ki li koumans vinn enn sinbol vivan pou lalit kont inegalite rasial, ek so prestiz lor plan internasional pou vinn deplizanpli gran amezir ki bann lane pou defile pandan so anprizonnman, lekel pou dir 27 an, dan lil-prizon Robben Island. 

1976: Masak dan Soweto ek so lien avek langaz

Le 16 Zien 1976, pou ena enn soulevman etidian dan Soweto (enn akronim pou South Western Townships) ek sa pou debous lor enn veritab masak kot plis ki 170 zanfan ek etidian pou trouv lamor apre ki bann solda pou tir lor zot. Li interesan note ki parmi bann rezon mazer ki ti provok sa soulevman etidian la, ti ena desizion gouvernman aparteid pou inpoz apartir 1974 Afrikaans (lang maternel bann minorite « blan ») kouma medium pou sertin kour, ek sa pou resanti kouma enn diskriminasion kont bann zelev « nwar » ek ousi enn sinbol dominasion kolonial par lotorite « blan ». Lamor bann zanfan dan Soweto pou provok bann emet inpe partou dan Sid-Afrik. Sa pou reprezant otan enn nouvo letap dan mouvman represion pro-aparteid, ki enn tournan desizif dan lalit kont aparteid, osi bien lor plan lokal ki internasional.   

1990: Liberasion Mandela

Le 11 Fevriye 1990, apre 27 an anprizonnman, gras dabor ek rezilians Mandela limem, answit  bann presion politik dan so prop pei, ek anfin ek sirtou, presion depi lopinion piblik internasional, Nelson Mandela pou libere anfin. Avek lemond antie kouma temwin, preske an direk. Listwar pou rapel ki se gras ousi ek koudme ek louvertir prezidan Sid-Afrik, setadir, Frederik de Klerk, ki sa zour-la finn vinn posib. Finn bizin ousi enn gran lantant ant de Klerk ek Mandela, enn fwa ki li ti libere pou ki pep sid-afrikin pa rant dan enn lager sivil ant partizan ek opozan aparteid. An 1993 dayer, toule de ti gagn Prix Nobel anmemtan, pou rol ki zot finn zwe dan eradikasion rezim aparteid ek kreasion enn nouvo Sid-Afrik demokratik. 

1994-1999 : Premie Prezidan nwar Sid-Afrikin 

An 1994, apre ki Mandela finn reisi konvink bann partizan ANC pou depoz zot bann zarm, ek permet kreasion enn klima pasifik ant zotmem ek gouvernman sid-afrikin enn kote, ek dan lot kote, ant bann partizan ANC ek bann manb Inkhata zoulou (enn mouvman anti-aparteid rival), li pou fini par okip pozision premie Prezidan Sid-Afrik « nwar ». So manda pou dir pandan 5 an: 1994-1999. Li ti swazir par limem pou ranpli sa rol-la pandan enn sel manda ek les lezot kontign travay-la apre li. 

2013 : Lamor Nelson Mandela ek so elevasion kouma patrimwann komin limanite 

Apre enn long peryod maladi, Nelson Mandela finn trouv lamor le 5 Desam 2013, laz 95 an, dan Johannesburg, Sid-Afrik. Apartir sa dat-la, gras-a lavi ki li ti finn amene, ek rol ki li ti finn zwe apre so fonksion politik onivo plizier asosiasion ki milit kont lapovrete ek bann maladi kouma sida dan Sid-Afrik ek inpe partou dan lemond, Mandela pou fini par elve lor ran patrimwann komin pou limanite. Li finn vinn enn veritab sours inpirasion pou tou bann defanser drwa imin, enn model ki tou bann amoure laliberte ek zistis sosial site kan zot fer zot aksion. Li rekonet zordi kouma personalite ki finn fer plis dibien pou kontinan afrikin pandan 20em siek, ek dimounn rapel li kouma enn parmi bann personalite pli for ki lemond finn prodir dan listwar modern, akote bann dimounn kouma Gandhi ek Luther King. 







EN CONTINU
éditions numériques