Dan kad komemorasion Abolison Esklavaz 1e Fevriye dan nou pei, li bon nou rappel ki an Oktob 2020, Leta Morisien ti fer inogirasion Mize Interkontinantal Esklavaz dan plas kot ena ansien lopital militer Mahe de Labourdonnais. Sa evenman-la finn enn gran pa dan konba par bann diferan dimoun ek organizasion ki finn milit pou sa proze-la realize. Li dayer enn parmi bann 290 rekomandasion rapor Truth & Justice Commission (2011). Depi ena bann travay ki pe deroule pou ki Mize-la rant an plin operasion an 2023 ou 2024. Ofet, depi 2020, Mize Esklavaz fer parti bann aksion ki pe pran pou met an pratik tem : ‘Rekonesans, Zistis, Developman’ dan kad Deseni Pep Desandan Afriken (2015-2024), dekrete par Nasion Zini.
An 2015, Nasion Zini ti piblie enn Diary spesial ki apel ‘2015-2024, An agenda for Ten Years, History, Memory, Heritage’. Dan diary-la, sak lane ziska 2024, li invit nou dekouver enn laspe listwar, memwar ek leritaz. Lane 2022 koz lor ‘Anti-slavery campaigns’. Li enn aspe bien inportan ki nou bizin kone parski li pou amen proklamasion abolision esklavaz definitif dan plizier pei. Anou get enn kou kouma abolision esklavaz dan nou prop pei finn fer parti sa gran mouvman internasional dan konba kont komers esklav (kot aste ek vann dimoun) ek esklavaz (ki enn sistem ekonomik, sosial, politik ek ideolozik).
Frederik Douglas (1817-1895), ansien esklav ek ekriven
Frederick Douglas, enn amerikin nwar, fer parti bann gran konbatan ki pou milit pou abolision esklavaz. Li ti enn esklav limem ek li ekrir enn liv ki apel ‘Narrative of the Life of Frederick Douglass, an American Slave, Written by Himself’. So liv piblie an 1845 ek pou tradir a traver lemond. Li pou bizin enn moman done kit Lamerik ek al res an Erop parski tou bann leta dan lenor Lamerik pa ti an faver aboli esklavaz. Se 18 Desam 1865 ki abolision esklavaz pou proklame partou dan Lamerik. Diary Nasion Zini donn enn extre dan so liv ki dekrir kouma ti evalie esklav pandan lavant. Extre-la dir : « Zom ek fam, vie ek zen, marye ek selibater, ti met nou tou an ran avek souval, mouton ek koson. Ti ena souval ek zom, betay ek fam, koson ek zanfan lor mem balans pou pez nou… kot ti examin nou ».

Bann ‘Quakers’
Bann premie kontestasion kont esklavaz vinn depi enn group relizie dan Lamerik ki apel ‘Quakers’ dan leta Pennsylvania. Zot pou ekrir enn petision an 1688 kont komers esklav ek esklavaz ki ti pratike dan bann koloni Britanik dan Lamerik di Nor. Bann Quaker ti konstrir zot argimant lor saki LaBib dir : « Fer ar lezot seki to ti anvi lezot fer ar twa » ek lor prinsip egalite ek inversalite drwa imin. Bann Quakers dir ki bann esklav gagn drwa revolte kont zot kondision.
Mouvman Intelektiel Eropeen ‘Lekleraz’
Dan 18e siek an Erop pou ena tou enn mouvman intelektiel ki pou met bokou laksan lor linportans sians ek rezonman kouma enn pozision kont relizion ek tradision. Bann franse apel sa siek la : « siècle des lumières », bann Angle apel li « Enlightenment » ek bann Alman « Aufklärung ». Pandan sa siek la, pou ena bann piblikasion ki denons trafik imen ek esklavaz. Par ekzanp, ena bann piblikasion kouma Encyclopédie (1755) par Diderot, Philosophical and Political History of the Settlements and Trade of the Europeans in the East and West Indies (1770) par Abbé Raynal ek Reflections on Negro Slavery (1780) par Condorcet ki ti servi sedonim Joaquim Schwartz. Condorcet dir ki « redwir enn zom an esklavaz, aste, vande, gard li an servitid, se bann veritab krim ki nou komet ek zot bann krim ki pir ki enn vol ». Sa bann intelektiel-la pou ouver laport pou enn siek « lekleraz » lor komers esklav ek esklavaz.

Wlilberforce, Clarkson ek Equiano
An 1787 Sosiete Pou Abolision Komers Esklav ti kree ek bann petision kont esklavaz pou ogmante sirtou dan Langleter. Listwar retenir pandan sa peryod-la trwa gran personalite abolitionis : William Wilberforce, Thomas Clarkson ek Olaudah Equiano. Abolisionis Equiano ti li mem enn viktim trafik esklav ek esklavaz. Li ti ena 11 zan kan li pou kaptire par bann Afriken dan so vilaz Biafra (zordi se Nigeria). Bann trafikan pou vann li a diferan proprieter esklav dan Lafrik. Apre zot pou vann li ar bann marsan esklav Eropeen. Li pou anbarke lor enn bato negrie Espagnol, kot li pou fer traverse Losean Atlantik ek vande dan bann zil Antiy. Li pou res esklav ziska laz 21 an. Equiano pou ekrir enn liv an 2 volim ki apel ‘The Interesting Narrative of the Life of Olaudah Equiano, or Gustava Vassa ’ (1789) ki sel liv ki finn ekrir par enn Afriken lor esklavaz dan 18e siek. Apartir 1787, William Wilberforce (1759-1833), depite dan Parlman Britanik, komans amenn kanpagn pou aboli komers esklav ek esklavaz. Li pou resi provok enn deba lor sa size-la ek fer vot enn mosion dan Parlman pou abolir komers esklav an 1807. An 1823, enn lorganizasion ki apel Anti-Slavery Society ti kree.
Slavery Abolition Act (1st August, 1833)…
1e Fevriye 1835 dan Moris
Avek presion ek revolt bann esklav dan koloni Zamaik an 1831-1832, enn nouvo lekip Parlmanter vot Slavery Abolition Act le 1e Out 1833 ki aboli esklavaz limem. Sa lalwa-la pran efe dan tou koloni Britanik. An 1840, ti ena enn gran Konvansion ki apel Anti-Slavery Convention pou akseler prosesis abolision esklavaz. Me bann Angle realize ki bokou proprieter esklav pa fasilman akspete sa lalwa-la. Sekoumsa ki London Missionary Society, bann Baptists ek bann Moravians pou zwe enn gran rol pou fer avans lide pou aboli esklavaz. Zot ti ena de obzektif: premier, liber bann esklav depi pouvwar arbitrer bann planter ek deziem fer tou pou ki bann ansien esklav vinn proprieter later. Se koumsa ki Moris pou pran ankor de-zan pou ki Gouverner William Nicolay proklam abolision esklavaz an 1e Fevriye 1835.
