17 mai, enn dernier zour lor later. Ki lanket lor so kolizion pou valab. Touletan, li pou konserve dan latet, leker tou zom, fam ki’nn kotwaye, ser lame, partaz letan ek Sunraj. So letan finn arete lor later ki pou kontign tourne. Kot linn ale, zis bondie kone. Lenerzi tanporel kouple ek saki spiritiel pou konble letan, an souvenir.
Sirnome Lingum Da, san dife O Bengal, letan finn zet bourzon, so destine. Sunraj dan so lintimite, Nyana Pragasa Moorthy NAGALINGUM lor papie … Misie, Messie, Sherif, Bolomla, Moorthy, Naga, apel li koman noule. Linn krwaz kantite kinn tini zot destin, li, li’nn ale talerla, al zwenn lot dibien. Bolomla, mo’nn dekouver, bien lor ban lekol. Bokou plis ki profeser/zelev, sete enn relasion bien imin ki dan letan finn brode antre nou.
So lanfans, ladolesans, sou swin gramer finn pase laba dan Ward 4. Lamour, de fwa maternel akorde par gramama, ti kler dan so expresion imin, sosial, e artistik. Li’nn touzour respekte France Alleaume, ki ti inisie Moorthy a difil, melodi violon e answit a lesansiel de lar. A vennde’zan, Moorthy dekros enn labours leta indien. Brav, li ti vwayaz par bato ver la grand peninsil – al dekouver, lesans so lavi. Lar li pratike ti briye’ek sinbolism ki’ena konotasion ek spiritialite lavi.
O Bengal, sou grif, lenerzi Tagorien, dan Kalabharvana a Santiniketan, Moorthy finn berse ver so nouvo mond. Linn nouri enn panshan doze’ek liberte e sharm minimalist.
O’debi dezane 60, sid de lind, later granpapa ti’akeyir li a Madras, pou pourswiv letid, an print-making. Souvan, avek santiman nostalzi, li rememor otan epizod, touzour tini o-fon so leker.
De retour dan pei an 63, kan mwa mo ti trouv soley, ti’ena mazik ti diriz so lavi. Li’nn debite kouma tuter o T.T.C., pasan par Q.E.C., ziska fine arts, o-mgi, kot so karyer finn kilminn an bote. Seviy-ouvriyer Fine Arts, so lenerzi ti bizin touzour prezerve’ek viger.
So evolision dan pei, finn marke par mepri, mefians, ousi lapresiasion; san ki simin la
ti fasil. An tout konsians linn abouti ek enn feeling, de devwar akonpli.
Meina, bolomla so bonnfam, ti so lebra drwat e sher arsivist. Limem ki’afektivman pran an sarz depousieraz, klasaz bann travay. Meina, finn fidel ek disiplinn san parey. Tou lobze rode, “Atann tigit, bonnfam pou get sa, limem okip tou zafer”; seki li prononse ek fierte e soulazman!
Komie zenn e vie kinn krwaz so pasaz, finn viv enn lot nesans, parski seki pa’nn aprann depi vant mama, ek Moorthy, boukou finn sorti anrisi, epanoui.
Met so destine, maestro dan so domenn, filozof dan lexistans, konseyer malgre pri, fin guru pou interese, Moorthy les plizir tras lor so pasaz. Enn veki ranpli ek moutonnri, panse vif, parol prop, e debrouyardiz, Moorthy rest avoka, zistisie so lavi. “Res sinser Manikkam, sinon enn zour to pou perdi figir.”
Lar, so nam ! Tel enn zardinie, li’nn desavane, bine, fer siyon, renouvo kiltir artistik. Toleran lekol konservater, laport linn ouver, kares modernite’ek ouvertir despri. Li finn pous sakenn, trouv lar dan limem, san port zizman a enn sosiete tro kiltirel. Lot zeklis ki ti dan so latet, se ki liapel Moorthy Nagalingum.
Diskre kouma li ti’ete, Moorthy ti nouri sa kote – bien dan so ti kwin – lasours mem so bann kreasion. So swa pantouflar fer bon per avek so kalite – kashotie, forse par blesir, inflize par kominote artistik, lokal.
Li ti premie pou rekonet, li pa parfe, me li’nn ede viv ek limilite dan tou pratik. Dan departman, pou tou koudmin, li kriye ‘Manikkam’. Enn zour mo dir li – pa apel mwa for, ‘soukou-soukou’, signale ! E la, li dir – “kontign’ek diskresion, me selman simin la long”…
So bann klas natir-mort ti konsantre’ek brans sek, lakaz kourpa, lakok dizef, po kase – tou so demars ti’a-mwayin’d bor, me sakre. Enn zour Bolom instal enn vie stool avek so trou damilie. Lao li, o-sant, li sispann enn pom. Li explike’ek serenite : Saki reisi koup sek nylon la, pom pou tom drwat dan trou la. Sa ti’indik so linstin pou dexterite.
Mem si zame linn trap mo lame pou desine, zis so prezans ti ase. Kan bonom la vir sez divan deryer, pou koze – pena zes, klas la finn fer. So parol ki’explik lesansiel, lakseswar, ti larzman sifizan pou ki mesaz la asimile.
Touzour dan departman Fine Arts, Misie Nagalingum, finn inisiater plizir mouvans
artistik. Li finn inisie fame sezonie “study tour” … sorti ki permet desine, viv lar an liberte. Apretou, ti zoli get lezot “band” partou, adopte verite study tour.
LE SALON de ME res enn bote’d prev – so rev pou promouvoir lar; e’ki ziska ler pe malgre tou, perdire. Li’nn mem transport bann tablo dan so loto. Pou lavant tablo, linn donn so koud-pous.
Bere ba, Me. Nagalingum.
Kreasion zardin skilptir – Rûpam, revel so devouman pou lavansman. Ek regre li rakonte,
ankor lezot inisiativ zerme dan latet, pa’nn trouv lizour pou X, X rezon.
Avan integre “fine arts”, touzour lor ban lekol, sete so bann ilistrasion dan Namaste, ki ti fer deklik dan mwa. Plitar kan ti zwenn departman bozar – lakestion ti poze – kouman parmi otan aplikasion, Manikkam finn selekte … Vit, so repons ti : – “prezans sinserite dan travay”.
Aprann, aprann metriz lalign vertical, ver leho, orizontal etal a tou lorizon, tre oblik e kourb servi nou dans dan laronn lavi – tou ena perspektiv, e profonder ki sakenn bizin dekouver, a so manier. Laprantisaz res lexersis plin lesouf, ki’arete avek nou dernie souf.
Viv o-nom de lar ti so rezon de viv. “To’anvi vande fer kas, les twa ale dan kouran komersial.” Enn lot fwa li’aple pou’ofer enn blok papie. “Manikkam travay ! Napa sey inpresione. Les lamour pou travay inpakte.”
Vande ou pa, Misie Nagalingum ti’ena repons reflesi : li vre ki “l’artiste ne vit pas de son art” … lexanp li’avanse ti Van Gogh – Dir mwa komie tablo li’nn vande. Plis ki 2000 sedev, mor zenn, enn sel lavant li’nn fer; zordi, so laber alabar, a-kou de milion !!!
Sak travay Nagalingum revizite, res touzour fre ek enn grander d’am or-per. Otan resers ek konviksion finn nouri expresion e palet rakoursi, e rasionel, ki ti fer bann anvie. Boukou inflianse, akrose, renonse, pou gard de li plis souvenir, indelebil.
Infatigab
Ena kamwad ti takine : “ Eh, Twa Manikkam, to penn parey kouma bolom’la twa… . ” Bein ! Rest asire – mo sinserman soulaze, viv ek enn tel douser …”
Infatigab parey lamer, lesiel, gripe ek lagorz bande, Misie Nagalingum, touzour prezan dan so travay. Apre so retret, li fatige dir – “depi mo swasant-an mo’nn vinn enn abone lopital; to kone” !
Misie Nagalingum e mwa, nou’nn obzerv enn relasion de partaz; tini par lenerzi bien imin. Ne’ver enn bomatin li apple pou – “rann enn ti servis”… Li koumanse par “mo’nn vie to kone …” Bien apre, kan li fini, mo zis dimande si li ti kontan tou so traverse, – LABOURS, LETID, TRAVAY, SO ZOLI LAKAZ, SO MEINA, e aster, li bon si li ouver lebra a seki pi’arive … li zantiman dir : “koupe, pass lakaz nou koze…” e laba, li konfirm sa leson, ki’apel “akseptasion”…!
“Kan mo mor enn zour, to kone mo pena zanfan”. Sa ti’enn gran pwa lor so leker. Alor an badinaz, mo dir li : “Bein, azout enn lot zeritie dan ou testaman”. La, mo’nn asiste komie li kapav riye. Apre diskision, li ti bouz latet, souriye kan li tann: “ou kone bann konfesion eternel dir – no kids means last incarnation”.
Si’enn lourder lontan pou repoz lor leker – seki mo finn rans dir li – telefone, kan li’ena pou deplase. Li tia enn plezir kondir li … me fringan, li ti’asime, onor so destin. Li’ousi vre ki pa kapav devine, predir mwindreman – ki taler rezerve … elas, finn ariv seki’nn arive.
Prolifik kreater, peint, – kouma kapav bliye li, e larises so kontribision dan peizaz artistik pei e dan lemond, pwiske li prezan mem ayer. Komie par lame chombo, li’inn kondwir a bon por; les sourir lor figir e leker. Kokas lesiel, koket later res temwin. Pou Moorthy, se lintansion ki konte.
Toushe par so konfidans, sa ti soulev lemosion. Ek krakman lavwa, larm bor lizie, li les konpran – kouma li kapav et enn “dinozor”. Fransman, latet bese, atma desire, li’nn kontign anbras lavi. “Pa fatig twa, les letan deside”. Sa moman la , Mo ti pi’anvi ser li pou’enn lot rekonfor; me Bolomla ti rebondi – fad me ferm. A bon’antander, salut !
Laz li’nn arive, sirviv konba, tanpet, li ti tro sagrinan pou’aprann e viv enn fin osi trazik.
Asterla, la kot li ete, mwa mo rest asire – li deza dan lot rwayom ki san kalifikatif. Li sirman pa dan fief bann dinozor … Jurassic Park !
Sher Mesieu Moorthy, sher Sunraj pou tou dega kinn okazione ant nou, anou tom enn akor, fer enn konsta a lameyab, afin ki memwar nou veki dan lebra leternite rezone’ek pardon, konpasion e liliminasion …
Pou tou seki ou finn ete dan nou lavi, si kapasite, pouvwar ti’ena, M. Moorthy, mo ti pou sir, desern ou enn trofe mem an terakota, a tit postim! A bon’antander, salut !
Elvis Dorasamy
Nad’n Karoonanidee Manikkam

